Razvoj novih oblik in nadgradnja obstoječih modelov in programov deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe starejših oseb na čezmejnem območju - Projekt Starost brez meja: STAR

Slovenski partnerji v projektu:

  • Občina Hrpelje-Kozina, vodilni partner
  • Obalni dom upokojencev Koper
  • Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Hrvaški partnerji v projektu:

  • Dom za starije osobe »Kantrida« Rijeka
  • Primorsko-goranska županija

Pridružena partnerja v projektu:

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Ministarstvo Socijalne Politike i Mladih

Začenja se čezmejni projekt z naslovom Starost brez meja - STAR, ki je sofinanciran iz čezmejnega programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014-2020 v okviru 3. prednostne osi: Zdrava, varna in dostopna obmejna področja. V prvem roku je bilo od 91 prijav odobrenih le 5 projektov in projekt STAR je eden izmed njih. Glavni cilj projekta STAR, v trajanju 24 mesecev, je okrepitev partnerstva za razvoj novih oblik in nadgradnja obstoječih programov deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe starejših oseb ter njihovega čim daljšega samostojnega življenja v domačem okolju. Projekt STAR obravnava skupne izzive: staranje prebivalstva, neenakost pri dostopu do kakovostnih socialnih storitev ter nizko stopnjo učinkovitosti in neizkoriščenega potenciala socialno varstvenih institucij za čezmejno sodelovanje. 18. oktobra je vodilni partner Občina Hrpelje-Kozina v Reki s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko svečano podpisala pogodbo o sofinanciranju iz sredstev ESSR, in sicer v višini 605.998,14 €.

Kakovost, obseg in razpoložljivost socialnih storitev za uporabnike, ki sta jih revščina in socialna izključenost najbolj prizadeli, niso dobro prilagojene raznolikim potrebam, različnim profilom uporabnikov in spreminjajočim se razmeram, kot so staranje prebivalstva in povečano število uporabnikov. Kljub dobri porazdeljenosti javnih storitev na regionalni ravni, obstajajo velike razlike na tem področju znotraj regij in med regijami z ranljivimi podeželskimi in oddaljenimi skupnostmi, tudi zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih človeških virov, s tveganjem nadaljnje rasti zdravstvenih in socialnih neenakosti v prihodnosti.

Čezmejno sodelovanje v Evropi je na področju staranja in dolgotrajne oskrbe nujno, ker se problematika na tem področju naglo stopnjuje. Posamezne države, regije, kraji in ustanove pa imajo dobre izkušnje na različnih segmentih tega področja. Učinkovita projektna medsebojna izmenjava dobrih praks je tudi po mnenju evropske politike najboljši način za pravočasno obvladovanje problemov staranja, dolgotrajne oskrbe in medgeneracijske solidarnosti. V luči tega bo projekt, z institucionalnim sodelovanjem dveh lokalnih uprav in podpore resornih Ministrstev RS in HR, celostno obravnaval temo dolgotrajne socialne oskrbe in preko izdelave Čezmejnega programa razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe zasnoval skupne enotne načrte o oblikah in metodologijah izven-institucionalne oskrbe na tovrstnem območju, ter posledično spodbujal krepitev čezmejnega institucionalnega sodelovanja pri zagotavljanju storitev v javnem interesu. Poleg tega se bo preko usposabljanja zaposlenega osebja, neformalnih oskrbovalcev in prostovoljcev, izvedbe pilotnih aktivnosti, izmenjave dobrih praks ter čezmejnimi aktivnostmi med institucijami, vzpostavil čezmejni celostni sistem za deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe, ki bo doprinesel pozitivne učinke med deležniki programskega območja.

Inovativen pristop, ki ga projekt predvideva v povezavi z reševanjem staranja sodobnih družb, je vzpostavitev več različnih oblik deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe na dveh nivojih. V Občini Hrpelje-Kozina se bo vzpostavilo ustrezno opremljen dnevni center za starejše občane, v katerem se bodo izvajale inovativne metode dela po vzoru klubov, ki že zelo uspešno delujejo v okviru doma za ostarele Kantrida ter gospodinjsko skupino v Reki, ki spada med novejše in modernejše oblike izven-institucionalne oskrbe, kjer stanovalci živijo v skupnosti, podobni domačemu okolju. Po drugi strani predvideva projekt usposabljanje tako neformalnih družinskih oskrbovalcev, ki bodo preko strokovnega usposabljanja pridobili ustrezno znanje za oskrbo starejših oseb kot tudi vzpostavitev dveh mrež prostovoljcev na slovenski in hrvaški strani, ki nudijo socialno varstvo in pomoč starejšim osebam na domu. Vse to bo pripomoglo h krepitvi in izboljšanju kakovosti življenja starejših oseb. S tem projektom bomo s čezmejnim pristopom in preko institucionalnega sodelovanja, osredotočenega na povečanje institucionalnih zmogljivosti in na razvoj novih modelov upravljanja za povečanje učinkovitosti in uspešnosti storitev, pripomogli k večji povezanosti med območji tudi z vidika stopnje sodelovanja med javno in civilno družbo in k zadovoljitvi izzivov programskega območja.

Občina Hrpelje-Kozina
Hrpelje, Reška cesta 14
6240 KOZINA
telefon: 05 620 53 60
obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si
www.hrpelje-kozina.si

 

Izjave partnerjev

Saša Likavec Svetelšek (županja Občine Hrpelje-Kozina)

Zadnjega dne v avgustu smo bili obveščeni, da je projekt STAR prijavili na javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020, odobren. Na to smo še posebej ponosni, saj je v prvem roku od 91 prijav bilo odobrenih le 5 projektov. V projektu, poimenovanemu Starost brez meja ali skrajšano STAR nas kot pridruženi partner podpirata tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter hrvaško Ministarstvo Socijalne Politike i Mladih. Projekt, ki bo trajal 2 leti, je težak dobrih 700.000 €, sofinanciran pa bo v znesku skoraj 606.000 €.

Glavni cilj projekta STAR je okrepitev partnerstva za razvoj novih oblik in nadgradnja obstoječih programov deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe starejših oseb ter njihovega čim daljšega samostojnega življenja v domačem okolju.

Projekt STAR obravnava skupne izzive:

  • staranje prebivalstva
  • neenakost pri dostopu do socialnih storitev in
  • nizko stopnja učinkovitosti oz. neizkoriščenega potenciala socialno varstvenih institucij za čezmejno sodelovanje.

In ravno s čezmejnim sodelovanjem bomo preko medsebojne izmenjave dobrih praks omogočali pravočasno in učinkovito obvladovanje problematike staranja in dolgotrajne oskrbe.

Glavni dosežki projekta bodo tako Čezmejni program razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, strokovno izobraževanje socialnih formalnih in neformalnih oskrbovalcev ter pilotna izvedba dveh inovativnih oblik dolgotrajne oskrbe (ustrezno opremljen dnevni center za starejše osebe v naši občini ter gospodinjska skupina na Hrvaški strani, katerih koristniki bodo socialni oskrbovalci dolgotrajne oskrbe, lokalne uprave in seveda starejše osebe, katerim bo omogočeno čim daljše samostojno bivanje v domačem okolju, socialna vključenost v družbeno dogajanje in posledično izboljšanje kakovosti življenja.

Naj povem, da ta projekt za Občino Hrpelje-Kozina predstavlja veliko pridobitev. Naša občina ima razpršeno in redko poseljenost, pa tudi starostna struktura je v primerjavi s slovenskim povprečjem neugodna, kar pomeni, da veliko starejših občanov živi v oddaljenih vaseh.
Z dnevnim centrom v naši občini, ki bo sicer deloval pod okriljem Obalnega doma upokojencev Koper, bi tako starostnikom omogočili socialne stike in možnost kvalitetnejšega preživljanja vsakdana.

Projekt STAR je obenem tudi 1. evropski projekt za OHK, v katerem smo vodilni partner, kar nas izjemno veseli. Projekt nam je dal pozitiven vzgon, zato si želimo sodelovati in seveda biti uspešni še v veliko projektih, saj lahko na ta način uspešno pripomoremo k razvoju naše občine na različnih področjih.

Arijana Cengle (Obalni dom upokojencev Koper)

V ODU Koper se skušamo čim bolj približati potrebam posameznikov, ki živijo v domu ali v domačem okolju ter jim zagotoviti različne oblike pomoči. Dom sledi procesu deinstitucionalizacije, s katerim se institucionalizirane življenjske dejavnosti vračajo v življenje in sožitje celotne skupnosti. V Domu imamo vizijo za vzpostavitev dnevnega varstva, vzporedno pa vzpostavljamo gospodinjske skupine, v katerih je poudarek na premiku nege in oskrbe od medicinskega modela v socialni model, kjer je v ospredju človek kot socialno bitje. V ospredju so odnosi, počutje in kakovostno bivanje, kar omogoča dostojno življenje. Omenjeno vizijo želimo nadgraditi s pomočjo čezmejne izmenjave dobrih praks ter izobraževanji zaposlenih. Pridobljena znanja bi uporabil v pilotnem projektu vzpostavitve Dnevnega centra za starejše v Občini Hrpelje-Kozina.

Pilotno bo vzpostavljen ustrezno opremljen Dnevni center na lokaciji občine Hrpelje-Kozina za 10-15 starejših oseb. V Dnevnem centru bodo potekale različne aktivnosti, skladno z novimi koncepti dela in po vzoru uspešno delujočih klubov doma upokojencev Kantrida, kjer bo v ospredju uporabnik, njegove želje in potrebe. Aktivnosti bodo segale na več nivojev, in sicer tako na vzdrževanje in obnavljanje telesnih in psihičnih sposobnosti, preko vodene telesne aktivnosti in vzdrževanja besednega zaklada, kot tudi aktivnosti za ohranjanje intelektualnih sposobnosti z namenom izboljševanja in ohranjanja psihofizične kondicije. Program dela je tako usmerjen v zagotavljanje varnega, konstantnega ter prijaznega okolja. V ta namen bo dodatno usposobljenih 5 strokovnih delavcev. Uporabnikom bodo ponujene tudi namenske aktivnosti (priprava jedi, izdelovanje drobnih predmetov, itd.), kulturno-razvedrilne dejavnosti, terapija s pomočjo psa.

Vzporedno bi se vzpostavljala tudi storitev varovanja na daljavo, ki poteka s pomočjo telekomunikacijske tehnologije (24 ur na dan, vse dni v letu). Na ta način se starejše želi podpreti v prizadevanju za čimbolj samostojno in zdravo življenje doma.

Pozornost pa bo namenjena tudi svojcem uporabnikov preko informiranja o organizaciji dela ter organiziranju skupnih srečanj z uporabniki. Po zaključku pilotne aktivnosti bo strokovno osebje izdelalo poročilo o izvedenem pilotu, ki bo vsebovalo tako prednosti kot predloge za morebitno izboljšanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Tina Lipar (Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje)

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je bil ustanovljen leta 1992 in je edini slovenski inštitut za to področje. Inštitut je usmerjen interdisciplinarno, zanj pa je značilna neločljiva povezanost med praktičnim delom z ljudmi na terenu, raziskovanjem in poučevanjem po načelu, da teorija izhaja iz prakse.

V letošnjem letu izdajamo 19. letnik znanstvene in strokovne revije Kakovostna starost, v kateri objavljamo izsledke raziskav in najnovejša spoznanja s področja starosti, staranja prebivalstva, dolgotrajne oskrbe in medčloveških odnosov. Omenjena revija je bogat vir primerov dobrih praks in spoznanj s področja socialnovarstvenih storitev in deinstitucionalizacije v svetu, kar bomo kot teoretično podlago s pridom uporabili tudi v projektu STAR.

Inštitut bo namreč v okviru omenjenega projekta izvedel čezmejno primerjalno študijo socialnovarstvenih storitev, ki bo osnova za oblikovanje Čezmejnega programa razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe.

V nadaljevanju projekta pa bodo naše aktivnosti usmerjene v praktično izvedbo 3 usposabljanj, in sicer bomo na vsaki strani meje usposobili 1 organizatorja mreže, 20 prostovoljcev in 20 družinskih oskrbovalcev . Organizator mreže, bo verjetno nekdo izmed zaposlenih strokovnih delavcev v domu upokojencev, ker je pomembno, da dobro obvlada sodobna gerontološka in medgeneracijska spoznanja. Usposobljen organizator je namreč »lokomotiva« pri reševanju nalog starajoče se družbe v kraju, je usposobljen za organiziranje in uvajanje primernih programov za kakovostno starost in lepše sožitje v kraju in s tega vidika tudi ključen člen za zagotavljanje trajnosti projektnih rezultatov.

Naša naloga bo tudi usposabljanje prostovoljcev za povezovanje generacij in zmanjševanje socialne izolacije starejših ljudi. Na tem področju imamo dolgoletne izkušnje; namreč, v dveh desetletjih smo z enoletnimi tečaji usposobili nad 2000 prostovoljcev za medgeneracijsko druženje s starim človekom, in vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje.

Na koncu pa naj omenim še tečaj za družinske oskrbovalce, torej ljudi, ki doma oskrbujejo starega, bolnega ali invalidnega družinskega člana. Družinska oskrba svojca je namreč pomembna in zelo zahtevna življenjska naloga – takšen tečaj pripomore k temu, da to nalogo lažje in bolje opravimo.

Marija Maras (Dom starijih osoba »Kantrida« Rijeka)

Dom za starejše osebe „Kantrida“ Rijeka nudi skrb za starejše z možnostjo namestitve 405 oseb, skupaj z drugimi zunanjimi storitvami, s katerimi skrbimo še za dodatnih 450 oseb na njihovih domovih, in sicer prek 6 klubov za starejše, z dostavo hrane, s pomočjo na domu in nudenjem alarmnega klicnega sistema Halo-pomoč. Ustanoviteljica doma je od leta 2002 Primorsko-goranska županija, s pomočjo katere je bil začet proces preobrazbe Doma v dom četrte generacije, v skladu z evropskimi trendi s področja nudenja skrbi za starejše osebe. Naš Dom je na Hrvaškem eden izmed prvih razvil sistem pomoči na domu in sistem Halo-pomoč za starejše osebe, ki živijo v lastnem gospodinjstvu.

Od leta 2015 smo imetniki normative E-qualin – evropskega standarda kakovosti skrbi za starejše osebe.
Od leta 2011 delamo na razvoju sodelovanja s strokovnjaki in ustanovami iz Slovenije, in to na področju skrbi za starejše osebe, s posebnim poudarkom na vzgoji in praktični izmenjavi izkušenj.

Glede na to, da je glavna smernica delovanja Doma prav kontinuirani razvoj prek sprejemanja modelov evropske dobre prakse, smo prek sodelovanja v projektu STAR videli priložnost za nadaljnje učenje in izpopolnjevanje z izmenjavo izkušenj z našimi kolegi iz Slovenije, s katerimi si delimo številne skupne točke pri vsakdanjem delu in izzivih v prihodnosti. Naš cilj je, da s tem projektom nadaljujemo začeti proces preobrazbe v dom četrte generacije z vzpostavitvijo še ene nove stanovanjske skupnosti v domu ter z izmenjavo izkušenj in nadgradnjo izven institucionalne oblike skrbi.

Dom Kantrida želi s krepitvijo partnerstva prek STAR-a, kot projektni partner 4, posodobiti skrb za starejše osebe z novimi modeli dela in prispevati nekaj koristnega neposrednim uporabnikom v projektu ter celotni skupnosti, starejšim osebam zagotoviti vključenost in družbeno sodelovanje, krepitev za samostojno življenje v domačem okolju ter izboljšanje kakovosti življenja. Prek projekta STAR želimo razviti trajnostno strukturo čezmejnega sodelovanja ustanov, lokalnih uprav in uporabnikov socialno-varstvenih storitev.

Vinko Štimac (Primorsko-goranska županija)

Primorsko-goranska županija je ena izmed 20 enot regionalne samouprave v Republiki Hrvaški, hkrati pa ena izmed najbolj razvitih regij. Kot obmejna županija smo vedno odprti za sodelovanje z regijami in lokalnimi samoupravami iz sosednih držav, v tem primeru iz Republike Slovenije. V projekt STAR-Starost brez meja smo se vključili na predlog in poziv Doma starejših občanov „Kantrida“, ki smo ga smo ustanovili leta 2002.

Županija ima pomemben vpliv na razvoj vseh oblik skrbi za starejše na regionalni ravni, skupaj smo ustanovili že štiri domove za starejše osebe. Kot ustanovitelje nas zanima nadaljnji razvoj naših domov, s sodelovanjem v projektu STAR pa smo videli priložnost, da Dom „Kantrida“ prek sodelovanja s kolegi iz Slovenije izboljša začeti proces preobrazbe v t. i. dom četrte generacije, in sicer z vzpostavitvijo še ene, nove stanovanjske skupnosti v domu. Županija sodeluje v projektu kot partner, njene konkretne obveznosti pa se nanašajo na promocijo projekta prek tiskovin (letaki, plakati ipd.) ter organizacijo zaključne konference o izvedbi projekta.

 

 

Spletna stran in socialna omrežja:

 

Medijske objave